Programi in koncepti dela

Obdobje razcveta je zaznamoval tudi razvoj strokovnega dela, predvsem v smislu nove organiziranosti dela in ob upoštevanju posebnosti vsakega posameznika z vsemi lastnimi potrebami. Strokovna kompetenca zaposlenih je prestopila iz skupnostne skrbi na individualizirano raven, aktivacijo posameznika in večanje vpliva na dogajanje. Skrb ZA stanovalce je nadomestila skrb SKUPAJ S stanovalci. Sledenje uporabnikom je vneslo v delo zaposlenih nove izzive. Hkrati pa se je povečevala občutljivost za nove pristope in pričakovanja generacij, ki so občasno, začasno ali trajno vstopale v institucionalno varstvo. Z rastjo doma pa se je večala tudi skrb za domačnost in dobro počutje v sobivanju. Pri delu izhajamo iz predpostavke, da vsakdo nosi v sebi močna in pozitivna področja, naloga pa je, da ta področja prepoznamo in spodbudimo. Človek je socialno bitje in le v sobivanju lahko zažari v svojem pravem bistvu, v vsej svoji individualnosti in posebnosti.

Uveljavljamo socialni model, ki temelji na upoštevanju temeljnih vrednot, kot so medsebojno spoštovanje in dobri medsebojni odnosi, samoodločanje, možnost izbire, večanje vpliva na sobivanje, spoštovanje pravic, in dostojanstva. Prednost dajemo individualnosti in v participaciji iščemo vire moči opolnomočenja za rešitev osebnih in socialnih stisk ter možnosti za vrnitev v primarno okolje.  

 

VPLIV NA SAMOPODOBO

Z individualnim pristopom smo začeli odkrivati stanovalčeva močna področja, ki so ob zagotovljenih pogojih podpore odločilna za rast samopodobe in uveljavljanje načela lastne odgovornosti. Podpora močnih področij spodbuja aktivnost, vpliv in izbiro kar povečuje neodvisnost. Pomembni so viri informiranja, opolnomočenja,  zagovorništvo, ki vodijo v višanje samostojnosti in zagotavljanje lastnega interesa. Pri delu z ljudmi ne poznamo univerzalnih rešitev. Varnosti, sprejetosti in spoštovanju dodajamo osebni in partnerski odnos.

 

POMOČ PRI VZPOSTAVLJANJU, RAZVIJANJU IN OHRANJANJU STIKOV S PRIMARNO SOCIALNO MREŽO

Sodelovanje s svojci je pomemben in nujen element, ki ga prepletamo v vsakodnevne oblike dela. Posebno pozornost pri vzpostavljanju in razvijanju socialne mreže posvečamo novo sprejetim stanovalcem. Ocenjujemo, da je bistvenega pomena pri socializaciji  moč vezi med člani družine in okoljem zelo pomembna. V sodelovanju med različnimi strokovnimi sodelavci spremljamo stanovalce v domače okolje ter individualno glede na potrebe posameznika in v sodelovanju s svojci načrtujemo in organiziramo samostojne obiske v domače okolje.

Vodilo je, da svojcem ponudimo različne oblike srečevanja in komunikacije, priložnosti, da so slišani, pomembni in vključeni na vseh ravneh, kjer osmišljajo in dodajajo kvaliteto odnosov in rešitev za uporabnika.

 

SOCIALNA MREŽA, SKUPINE ZA SAMOPOMOČ 

Svojci so pomemben indikator kakovosti in soustvarjalci programov. Vsako leto Dom pod velikim šotorom organizira osrednje letno srečanje s svojci, stanovalci in zaposlenimi, kjer se že tradicionalno zbere med 600 in 700 ljudi. Prireditev je povezana z razstavo unikatnih ročnih del, ki nastajajo pri vsakodnevnih zaposlitvenih terapevtskih in prostočasnih aktivnostih, otvoritvijo tedna odprtih vrat doma in izdajo biltena Zlato listje, v katerem so zbrani zapisi, misli in občutja različnih avtorjev, kot odsev dogajanja. Dom ne more nadomestiti življenja med domačimi, lahko pa pomaga na novo osmisliti življenje.

 

KLEPET OB ČAJU je namenjen ciljni skupini svojcev, ki nekaj krat letno na svojih srečanjih v manjših skupinah dodajajo svoje izkušnje, stiske in pričakovanja. Namenjena je informiranju, razbremenjevanju in učenju svojcev, spodbudi in podpori pri razreševanju lastnih stisk in pričakovanj, krepitvi in razvijanju odnosov. Poteka kontinuirano čez celo leto. Srečanja organizira in vodi socialna delavka. Oblika dela je namenjena tudi izobraževanju in opolnomočenju članov. 

 

Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca Sevnica, Arto 13, 8290 Sevnica
Tel.: 07/81-61-400, E-mail: duo.impoljca@duo-impoljca.si
DUO Impoljca 2014 – Vse pravice pridržane
Izdelava: AleR