Dom upokojencev Sevnica že 40 let živi povezano z lokalnim okoljem mesta Sevnica in tudi ostalimi kraji v domači občini. V mesecu juniju - mesecu praznovanja, smo s številnimi dogodki obeležili naših skupnih 40 let.
Pravnukinje naše stanovalke, Tinkara, Patricija in Katjuša, so nas v juniju razveselile s koncertom. Ob zaključku šolskega leta so nas tako kot vsako leto ponovno obiskali učenci OŠ Sava Kladnika, s katerimi sodelujemo skozi celo leto. Skupaj smo se družili v parku doma in se sladkali s sladoledom. Učenci 1. in 2. razreda so nam povedali, kaj so se naučili in nam zapeli nekaj pesmi. Skupaj s stanovalci doma pa smo obujali spomine, kakšna je bila šola nekoč, ko so nekateri hodili v šolo tudi bosi, brez malice, učitelji pa so uporabljali še palico,… Vendar so bili tudi takrat otroci navihani, radi so se igrali, pa tudi med seboj stepli, je povedal nekdo od stanovalcev.
Otroci sevniškega vrtca iz skupine Veverice so v tem letu prihajali v naš dom ob petkih in skupaj s stanovalci doma telovadili. Tudi mi smo jih obiskali v vrtcu. V juniju smo zaključili naša druženja do jeseni, ko se bomo ponovno srečali z novo generacijo. Sicer so nas s svojimi nastopi razveseljevali tudi najmlajši iz ostalih skupin. Kadar pridejo v naš dom otroci, prinesejo toliko pozitivne energije, da zdravnik ostane skoraj brez dela.
Pred nekaj leti smo pričeli sodelovati tudi z učenci OŠ Ana Gale in ponosni smo, da smo postali prijatelji. Tudi oni so nam ob našem praznovanju 40- letnice obstoja pripravili prisrčen nastop. Upamo še na veliko let sodelovanja.
Skozi naša odprta vrata pa med letom v velikem številu vstopajo in nas razveseljujejo prostovoljci, glasbeniki, različna društva in organizacije, … zato večkrat rečem, da je dom upokojencev kot ena velika postaja življenja, veliko križišče življenjskih poti mnogih ljudi, ki se hote ali nehote srečamo. Ko dobiš v življenju priložnost, da spremljaš, kako dveletni malček pleza v naročje več kot 95 let starejši stanovalki doma, ki je ne pozna in opaziš lesk v očeh, takrat se okleneš zavedanja, da so ti trenutki vredni in najbolj pomembni. In vsakdanji problemi in bolečine zbledijo. Skupaj ohranjajmo te odnose in sodelovanje. Zelo so pomembni za vse nas, za vse generacije, vsi smo med seboj povezani in ves čas se učimo drug od drugega. Zato hvala vsem za odzivnost in sodelovanje ter veselje, nasmehe, stiske rok. Hvala vam za vaš dragocen prosti čas, ki ga namenite našemu domu.
Cveta Zupan, socialna delavka
