Jesen je čas, ko obiramo sadove preteklega dela in trgatev zagotovo spada med najpomembnejša opravila vinogradnikov. Trgatev je družabni dogodek, na katerem ne sme manjkati hrane, pijače in dobre volje. Tako je bilo letos tudi v naše Domu, ko smo potrgali domsko brajdo. Za dobro hrano in pijačo so poskrbele naše kuharice, za dobro voljo pa ljudski pevci iz Globokega.
Začetki organiziranega druženja pevcev iz Globokega so bili v Lovskem moškem pevskem zboru, ki je pred kratkim praznoval 50 let neprekinjenega delovanja.
Pred tem pa so bili v Globokem tudi drugi zbori. Nekateri pevci so bili in so še, člani Lovskega pevskega zbora Globoko, kjer se je poleg zborovskih pesmi, zlasti po vajah, vedno oglasila tudi ljudska pesem.
Pred 25 leti so ustanovili skupino pevcev ljudskih pesmi in povabili pevce iz Lovskega moškega zbora, ki so znali in imeli veselje peti na ljudski način tako, kot so nekdaj peli fantje v svojih mladih letih.
Triglasno fantovsko petje, ko en pevec poje »naprej«, vodi in začenja, drugi gre »čez ali cvika«, ostali pa basirajo, odprto petje, petje na ves glas, basovsko povezovanje verzov in t.i. stopničasto petje, pri katerem se intonacija znotraj ene pesmi iz kitice v kitico spreminja, kar srečamo na Posavskem območju, so značilnosti pevcev iz Globokega.
Spomladi 1998 so imeli prvi javni nastop na prireditvi v Globokem. V naslednjih letih so se redno predstavljali na območnih srečanjih v organizaciji JSKD, ki so postala strokovno spremljana, in dobre ocene, ki jih je skupina prejemala, so bile odskočna deska za uspešne nastope ter uvrstitve na regijska in državna srečanja tovrstnih skupin ter številne nastope na pomembnih prireditvah doma in v tujini. Izdali so tri zgoščenke in ob letošnjem jubileju so globoški pevci obeležili z izdajo pesmarice »Mnoga leta« z notnimi zapisi 50 največkrat zapetih ljudskih pesmi.
Ljudska pesem nam vedno znova prinaša spomine na mladost, na pripovedi naših domačih, kako je bilo nekoč vsako delo začeto in zaključeno z ljudsko pesmijo. Tako smo tudi mi letošnjo trgatev začeli s ljudsko pesmijo naših gostov. Popeljala nas je skozi spomine in nas opomnila, kako hitro čas beži in kako nujno je, da se ob takšnih priložnostih zavemo bližine in sočutja.
