V okviru likovnega ateljeja smo se na prijeten in sončen torek, 21. 3. 2017, odpeljali v Ljubljano.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje smo si ogledali razstavo z naslovom »Končna postaja: Morje?«, ki osvetli ozadje problema nenadzorovanega akumuliranja plastičnih odpadkov in njegov pogubni učinek na morja, živalstvo in človeštvo. Ogledali smo si instalacije plastičnih naplavin iz svetovnih morij, ki plavajo na površju morja. Le-te se zaradi vpliva morskih tokov združujejo v ogromne plastične spirale. Največja taka spirala leži v Tihem oceanu in je že dosegla velikost srednje Evrope. Partnerji razstave so plastične odpadke nabrali med čistilnimi akcijami na Havajih, v Severnem morju in v Baltskem morju. Eksponati prikazujejo izvor, življenjsko dobo, smisel in nesmisel plastičnih izdelkov. Razstava v MAO prihaja po gostovanju v več kot 17 mestih po celem svetu, med njimi tudi na Finskem, v Nemčiji, v Hong Kongu in Maroku ter na Danskem.
Svojo pot smo nadaljevali proti Muzeju novejše zgodovine Slovenije, ki leži na robu Tivolskega parka v Ljubljani. Ogledali smo si začasno gostujočo razstavo Muzeja zgodovine Jugoslavije, z naslovom »Nikoli jim ni bilo bolje.«. Po navedbah avtorice Ana Panić razstava zbuja nostalgične občutke in nakazano potrebo po kritičnem premisleku skupne preteklosti, ki kot skupna dediščina vpliva na sodobne identitete novih držav in skupnosti. Z obuditvijo osebnih spominov, ki so nam jih sprožali raznoteri razstavljeni predmeti v obliki igrač, denarja, tapetnih vzorcev, kuhinje, radia idr., smo podoživljali svoje otroštvo in mladost.
Zgodaj popoldne smo se polni vtisov, novih idej in inspiracij za nadaljnje ustvarjanje, odpeljali proti Domu.
Dorotea Pavlovič
