Dom so skozi 70 – letno obdobje vodili:
Od leta 1952-1962:
Anton Sečen, Slavko Škrbet, Vinko Korene
Od leta 1962 do 1972:
Frenk Valant
Od leta 1972 do 1983:
Dr. Cveto Gradišar
Od leta 1983 do leta 2008:
Milka Cizelj
Od leta 2008 do 2018:
Andreja Flajs
Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca je bil prvič registriran leta 1952. Prvi stanovalci so bili občinski reveži in azilanti, ki so prišli iz Krškega in Novega mesta ter občinske okolice. Za oskrbo in nego so skrbele bolniške strežnice, zdravnik dr. Jurij Pesjak in medicinska sestra pa sta po potrebi prihajala iz zdravstvenega doma Sevnica. Od leta 1952 do 1962 so dom vodili trije upravniki: Anton Sečen, Slavko Škrbet in Vinko Korene. S prihodom Frenka Valanta iz Sevnice, leta 1962, je zavod začel spreminjati podobo za 60 varovancev, pretežno duševno bolnih. Gospodarska poslopja so preuredili v bivalne prostore. od leta 1968 do 1976 se je število stanovalcev povzpelo na 250.
Podoba doma leta 1960
Prvi kronični duševni bolniki so bili sprejeti iz psihiatrične bolnišnice po vsej Sloveniji, in sicer iz Ljubljane –Polje, Idrije, Ormoža, Vojnika in Begunj.
Dom počitka Impoljca, tako se je imenoval do leta 1984, je nekaj časa spadal pod okraj Krško, pa pod Trbovlje, nato pa pod občino Sevnica. Leta 1974 so občine Sevnica, Krško, Brežice, Novo mesto in Trebnje podpisale akt o soustanovitelju.
Naglo se je spreminjala struktura oskrbovancev, in sicer tako, da se je večalo število kroničnih duševnih bolnikov, duševno manj razvitih in lažje psihoorgansko prizadetih oseb, ki jih niso sprejemali v domove starejših občanov. Leta 1986 je bilo v domu registriranih 266 oskrbovancev.
Podatki, ki se nanašajo na leto 1986, povedo, da je bila starostna struktura 56 let za moške in 58 let za ženske. Sicer je bilo tedaj v domu 142 moških in 108 žensk.
Leta 1972 je vodenje zavoda prevzel dr. Cveto Gradišar in ga vodil do leta 1983. V tem obdobju so posvetili pozornost pridobivanju domskih zmogljivosti za upokojence v Posavju, nič manj pa niso skrbeli za razvoj stroke.
Občine Sevnica, Krško in Brežice so z združenimi sredstvi iz sklada Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so bila namenjena za gradnjo domskih zmogljivosti, sofinancirale gradnjo domov upokojencev Krško, Brežice in Sevnica. Dom upokojencev Krško so odprli leta 1977 z zmogljivostjo 85 postelj, Dom upokojencev Brežice leta 1979 s 106 posteljami in Dom upokojencev Sevnica leta 1979 s 85 posteljami. Vsi trije domovi so bili enote Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca, ki je nastopal kot investitor.
Leta 1983, krmilo doma je prevzela Milka Cizelj, so v Impoljci odprli samostojni objekt s kuhinjo in jedilnico, leta 1985 pa zgradili še kotlarno. Naslednje leto so zgradili hidrantno omrežje z rezervoarji za požarno vodo in tako zagotovili požarno varnost.
Pogled na vzhodni del nekdanje podobe doma
V enoti Brežice so bili v dveh delih leta 1984 in 1988 na novo urejeni mansardni prostori, in s tem so pridobili 16 postelj. Dom upokojencev v Sevnici so dozidali ter tako povečali jedilnico in pralnico in prostore za fizioterapijo. Zgrajena je bila tudi kotlovnica in obnovljena kuhinja. Vse omenjene izboljšave so bile pridobljene s sredstvi SPIZ-a, sklada za sofinanciranje izgradnje stanovanj in domov upokojencev. Seveda pa brez skrbnega prilaganja denarja iz naslova amortizacije ne bi bilo teh rezultatov.
Ne glede na velike rezultate pri izboljšanju bivalnega in delovnega okolja, je bila odločitev za novogradnjo enote Impoljca oziroma celovito ureditev doma prelomnega pomena v njegovi zgodovini.
Nadomestna gradnja je trajala od leta 1989 do 1992. Stanovalci doma so izgradnjo spremljali z zanimanjem in se veselili vselitve v novi dom, čeprav je bilo življenje ob gradbišču oteženo.
Denar za naložbo je prihajal iz treh virov: Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in amortizacije zavoda.
Danes je Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca sodobna skupnost bivajočih, ki so našli v domu varnost in toplino. K temu so nedvomno prispevale vse razvojne faze skozi čas.
Novi dom je leta 1992 odprl predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, tedaj pa je zavod prejel tudi najvišje občinsko priznanje – Grb občine Sevnica.
Današnja podoba doma
Stanovanjski del zavoda ima danes okoli 6800 m² uporabnih površin ter okoli 2500 m² dvorišč in parkov. Zgrajen je v treh etažah. V prvi so ambulante, telovadnica, prostori za fizioterapijo, socialno službo, specialno pedagoško obravnavo, delovno terapijo, frizerstvo, pedikuro, upravo, pralnico in kotlovnico. Ponos zavoda so lepo opremljene delavnice. V prvem in drugem nadstropju so bivalni prostori: spalnice, dnevni prostori s čajnimi kuhinjami, priročno ambulanto, knjižnici, sanitarije, kopalnice, prostori za čistila in shrambe. Vse sobe imajo varne balkone, ki stanovalcem, posebno poleti, veliko pomenijo. Sicer je zavod ločen po stavbah, ki se ločijo tudi po barvah.
Stanovanjske površine so razdeljene na stanovanjske enote po 24 postelj z vsemi vzporednimi prostori.
Negovalna enota je prilagojena najtežjim bolnikom in je bila vseljena že od leta 1990.
Ob tem je pomembno spomniti na tedanje razmere, ko v Sloveniji ni bilo prostorskih normativov za posebne socialne zavode.
Nova podoba dvorca
Takoj za novogradnjo doma je bila v načrtu tudi prenova 400 let starega dvorca, ki je bil leta 1992 popolnoma izpraznjen in neprimeren za kakršnokoli dejavnost. Tedaj še ni bilo jasno, kaj naj bi bilo v tej zibelki domskega varstva v Posavju. Bile so celo žive misali, da bi ga podrli. Država ni imela interesa, da bi ga obnovila, tudi denarja je bilo za take namene vedno manj. A kljub vsemu so z vstajanjem uspeli pripraviti projekt obnove in se vključiti tudi v strokovne zahteve spomeniškega varstva.
Domska kapela
Leta 1996 so začeli z adaptacijo in kljub finančnim in tehničnim težavam v dobrem letu opravili zelo zahtevno delo. Objekt, v katerem je v pritličju restavracija in kapela, v prvem nadstropju in mansardah pa 17 varovanih stanovanj, je leta 1998 odprl minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop.
Vsa leta obstoja je imel zavod tudi težave s pitno vodo, ki je bila občasno celo oporečna. Leta 2001 pa so z novo vrtino rešili problem in dobili odlično pitno vodo iz lastne vrtine.
Z urejeno okolico in zadostno površino parkirišč je Dom Impoljca eden najlepše urejenih objektov v dolini Save.
REKONSTRUKCIJA OBJEKTA PREHRANE 2012-13 (1.faza) V DUO IMPOLJCA
V domski kompleks spada tudi samostojni objekt kuhinje z jedilnico in skladiščnimi prostori, ki je bil načrtovan in zgrajen v sedemdesetih letih za potrebe centralne kuhinje z jedilnico v okviru takratnih minimalnih standardov za opravljanje dejavnosti. Vse od aktiviranja kuhinje ta obratuje vse dni v letu s polno kapaciteto. Kljub rednemu tekočemu vzdrževanju pa so se stopnjevali problemi, ki so vse bolj onemogočali normalno opravljanje dejavnosti in povzročali visoke stroške obratovanja.
Objekt prehrane je predstavljal kritično točko z visokim tveganjem z vidika sanitarno-higienskih zahtev, tehnoloških postopkov in funkcionalnosti. Dnevno se pripravlja 1200-1300 obrokov, od tega se jih postreže v centralni jedilnici med 400 in 500, ostali obroki pa se transportirajo na stanovanjske enote.
Podrobnejši pregled v letih 2009-10 je pokazal, da so zaradi starosti in preobremenjenosti dotrajane notranje vodovodne in odtočne ter električne napeljave, oprema centralne kuhinje je dotrajana in tehnološko zastarela, kuhinja ni dimenzionirana za pripravo potrebnega števila obrokov, tehnologija ne omogoča priprave hrane s široko raznolikostjo, zagotavljanje HACCP zahtev je vprašljivo. Objekt je bil energetsko povsem neučinkovit, kar je povzročalo visoke stroške obratovanja. Zasnova višinskih gabaritov objekta je skrajno neracionalna, saj bi ob smiselni zasnovi volumen zadoščal za še eno etažo. Kletni prostori so bili zaradi neprimernega dostopa v pretežni meri ne izkoriščeni, objekt ni imel nujne pokrite povezave z ostalimi objekti, neprimerno so bile urejene transportne poti za oskrbo enot. Nujna je bila zamenjava strešne kritine, zamenjava stavbnega pohištva, fasada ni bila izolirana. Tudi zunanja kanalizacija je bila neurejena zaradi dotrajanosti in posedanja tal, vse izrazitejši so bili tudi problem z meteornimi vodami, ki so zalivali kletne prostore.
Zaradi opisane problematike smo pristopili k iskanju rešitev. Projektna dokumentacija je zajela rešitve za rekonstrukcijo centralne kuhinje s pripadajočimi shrambami in pomožnimi prostori kot funkcionalno zaključeno celoto v pritličju in delno v kleti, centralno jedilnico, v pritličju, garderobe in sanitarije zaposlenih v kleti ter stanovanjsko enoto za 18 oseb v prvem nadstropju z šestimi dvoposteljnimi in šestimi enoposteljnimi sobami z lastnimi sanitarijami ter potrebnimi funkcionalnimi prostori. Površine v dveh etažah bodo z veznim hodnikom povezane na centralni objekt in pokrito teraso.
Zaradi zahtevnosti objekta smo v letu 2011 pridobili Revizijsko poročilo o opravljeni reviziji projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. K izvedbi projekta smo zaradi zapletov pri zagotavljanju financiranja pristopili jeseni 2012. Pred tem pa je bilo potrebno zagotoviti nadomestne prostore za pripravo in razvoz 1200-1300 obrokov dnevno, kar je zahtevalo visoko stopnjo sodelovanja vseh zaposlenih.
Rekonstrukcija bo potekala v več fazah, prednostno pa smo zagotovili pogoje za obratovanje kuhinjskih prostorov in jedilnice.
Decembra 2013 je objekt pridobil uporabno dovoljenje in pričel z obratovanjem.
RABA ENERGIJE - ENERGETSKA SANACIJA
V letu 2011 smo vzpostavi celovit informacijski sistem za spremljanje rabe energije ter stroškov na vseh treh lokacijah Doma. Rezultati so pokazali velike pomanjkljivosti in izgube, ki smo se jih lotili z načrtnimi organizacijskimi in tehničnimi ukrepi predvsem na področju ogrevanja, prezračevanja, razsvetljave, hlajenja, elektrike, vode in drugih energentov. V DU Sevnica smo pred tem že izvedli pretežni del ukrepov za izboljšanje razmer, v Brežicah pa je 2012 stekla izgradnja energetsko varčnega objekta za preselitev dejavnosti na novo lokacijo. Pripravili smo vso potrebno dokumentacijo za sanacijo objektov v Enoti Impoljca z zamenjavo stavbnega pohištva na objektu, sanacijo plošče proti hladnemu podstrešju in izvedbo izolacije fasade. S tem je bila izvedena odprava toplotnih mostov in predvsem izguba energije. Varčnost smo zagotovili z zamenjavo žarnic, solarnim ter CNS sistemom in termostatskimi ventili. K investiciji smo pristopili v letu 2012, po pridobitvi evropskih sredstev in sredstev kohezijskega sklada. Dela so bila zaključena v letu 2013. V letu 2009 smo že zamenjali okna na objektu Dvorec, vključno z zunanjimi policami in senčili ter renovirali kotlovnico na segmentih proizvodnje pare in ogrevanja sanitarne vode, zamenjavo razteznih posod in toplotne izolacije vseh armatur na dvižnih vodih.
POROČILO OPERACIJE SOFINANCIRANE S SREDSTVI EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE JAVNEGA RAZPISA ZA IZBOR OPERACIJ »ENERGETSKA SANACIJA STAVB PRAVNIH OSEB JAVNEGA PRAVA NA PODROČJU INSTITUCIONALNEGA VARSTVA ZA STAREJŠE IN SOCIALNEGA VARSTVA, KATERIH USTANOVITELJ JE REPUBLIKA SLOVENIJA IN SO V PRISTOJNOSTI MINISTRSTVA ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE«
OPERATIVNI PROGRAM RAZVOJA OKOLJSKE IN PROMETNE INFRASTRUKTURE ZA OBDOBJE 2007 – 2013 6. RAZVOJNA PRIORITETA »TRAJNOSTNA RABA ENERGIJE«
1. PREDNOSTNA USMERITEV »ENERGETSKA SANACIJA IN TRAJNOSTNA GRADNJA STAVB«
DUO Impoljca je v letu 2011 kandidirala na navedenem javnem razpisu. S sklepom so bila odobrena namenska nepovratna sredstva iz javnega razpisa v sofinanciranem znesku po pogodbi in z aneksom k pogodbi razporejena na proračunsko leto 2012 in proračunsko leto 2013.
IZVEDENE AKTIVNOSTI OPERACIJE
1. Dobava in montaža stavbnega pohištva na ovoju stavbe
V letu 2012 je bila izvedena kompletna zamenjava stavbnega pohištva na celotnem objektu (ABC) DUO Impoljca. Okna in okenska vrata v ogrevanih prostorih dosegajo vrednosti nižje od Umax 1,17 W/m2K.
2. Sanacija fasade, toplotna izolacija stropa proti podstrehi
Izvedena je kompletna sanacija fasade na celotnem objektu in toplotna izolacija stropa proti strehi.
Izpolnjene so tehnične in tehnološke zahteve za:
- Toplotno izolacijo zunanjih sten (U manjši od 0,181 W/m2K)
- Toplotno izolacijo stropa proti pod neogrevanemu podstrešju (U manjši od 0,147 W/m2K).
3. Varčna svetila
Izvedena je bila zamenjava obstoječih žarnic in svetil skladno z načrtom za izvedbo Energetsko učinkovite razsvetljave.
Izvedena dela so skladna s pogoji pogodbe, zahtevanimi tehničnimi karakteristikami za varčna svetila in so izvedena v obsegu po popisih del in načrtu PZI.
4. Solarni sistem
Vgrajeni solarni sistem je namenjen za pripravo sanitarne vode ter tople vode za tehnologijo centralne kuhinje.
Zaradi racionalnejše izvedbe povezav med izvorom in porabo energije je vgradnja kolektorjev približana potrošnikom, kar smo dosegli z razdelitvijo sistema na dva dela:
- 80 sončnih kolektorjev je vgrajenih na južni strešini DUO,
- 20 sončnih kolektorjev pa je vgrajenih na južno strešino objekta prehrane;
S takšno delitvijo so cevne povezave krajše, na trasah toplovodov je manj toplotnih izgub, saj se topota ne transportira med objektoma.
Ob izvedbi solarnega sistema v dveh ločenih delih je preglednejše spremljanje rezultatov energijske bilance ob uporabi solarnega sistema kot alternativnega vira energije.
5. Vgradnja centralnega nadzornega sistema (CNS)
Vgrajen je centralni nadzorni sistem, s pomočjo katerega je omogočena optimizacija ogrevalnih sistemov in porabe energije, spremljanje porabe in izvajanje monitoringa energetske učinkovitosti v DUO Impoljca.
POROČILO IZVEDBE REKONSTRUKCIJE, DOZIDAVE IN NADZIDAVE OBJEKTA-CENTRALNI PROSTORI PREHRANE IN DOM OSKRBOVANCEV 1. FAZA
Septembra 2012 se je začela izvedba projekta Rekonstrukcija objekta prehrane, nadzidava in dozidava veznega hodnika, na osnovi ugotovljenih pomanjkljivosti in kritičnih točk z oceno stopnje tveganja. Upravičenost investicije izhaja iz razmer, ki niso zagotavljale primernosti pogojev za opravljanje dejavnosti skladiščenja, priprave, serviranja in distribucije obrokov.
Obstoječi objekt je bil načrtovan in zgrajen v sedemdesetih letih za potrebe centralne kuhinje z jedilnico za stanovalce novo zgrajenega Doma v okviru takrat veljavnih minimalnih standardih za opravljanje dejavnosti in takratnih finančnih možnosti Doma. Kljub tekočim vlaganjem v izboljšanje razmer in visokim stroškom, v preteklih letih nismo sanirali bistvenih pomanjkljivosti:
- Zaradi starosti in preobremenjenosti so dotrajale vodovodne in odtočne cevi ter električne inštalacije;
- Neprimerna dimenzioniranost in tehnologija za sodobno pripravo potrebnega števila obrokov;
- Dotrajana in tehnološko zastarela oprema centralne kuhinje;
- Težave z zagotavljanjem pogojev HACCP, vidik sanitarno higienskih zahtev ;
- Energetsko neučinkovit objekt predstavlja visoke stroške obratovanja zaradi neracionalne notranje višine objekta – volumen bi zadoščal še za dodatno etažo, dotrajano leseno stavbno pohištvo, neizolirana fasada in streha, potrebna zamenjava kritine;
- Neprimerni transportni dostopi za sprejem in skladiščenje;
- Nefunkcionalni kletni prostori zaradi spremenjene oskrbe ( ob izgradnji objekta so bili namenjeni sezonski hrambi-ozimnici);
- Objekt nima pokrite povezave s centralnim objektom: vstop v centralno jedilnico in transport hrane na bivalne in negovalne enote poteka brez zaščite pred vremenskimi spremembami;
- Pogoste okvare na zunanji kanalizaciji, zaradi posedanja tal, meteorne vode zalivajo kletne prostore;
Izhodišče:
Objekt prehrane je predstavljal kritično točko z visokim tveganjem. Dnevno se pripravlja povprečno 1200 obrokov. Od tega se jih glede na vse zahtevnejšo strukturo stanovalcev, postreže v centralni jedilnici med 400-450, ostali obroki pa se transportirajo na stanovanjske enote. Z celovitim pristopom in ob upoštevanju potreb po odpravi obstoječih in predvidenih težav, smo zbrali potrebno dokumentacijo. Pridobili smo projektno dokumentacijo, opravljena je bila revizija postopka, marca 2012 pa gradbeno dovoljenje. Ustrezna ureditev objekta prehrane je eden temeljnih pogojev za uspešno izvajanje institucionalnega varstva. Pred začetkom gradbenih del, smo avgusta 2012 zagotovili prostore na nadomestni lokaciji Restavracije Dvorec. Od 1.septembra 2012 so bili vsi pripravljeni dnevni obroki transportirani in razdeljeni na stanovanjskih enotah.
Zaradi zapletov pri zagotavljanju virov financiranja smo realizacijo projekta Rekonstrukcija objekta prehrane z dograditvijo veznega hodnika razdelili na faznost izvedbe. V prvi fazi 2012-13 je bila zaključena rekonstrukcija objekta z gradbenimi in delno obrtniškimi deli, poglobitev in utrditev tal pod prizidkom, elektro in strojne inštalacije, delno gospodarski vhod in zunanja ureditev, kineta, v celoti dela v pritličju za potrebe obratovanja kuhinje ter povezava na centralni objekt z izgradnjo veznega hodnika in pokrito teraso. Prva faza predstavlja zaključeno celoto za vzpostavitev skladiščenja, priprave, serviranja, dostopa in transporta hrane do uporabnikov, ki se prehranjujejo na enoti.
Doseženi cilji zastavljenega projekta:
1. Energetska sanacija objekta ( I.faza)
- Uporaba primernih materialov, izolacije, stavbnega pohištva in ovoja zgradbe.
Funkcionalna in tehnološka rekonstrukcija objekta ( I.faza)
- Sanacijo dotrajanih delov stavbe;
- Sodobna in tehnološka opremljenost centralne kuhinje s pripadajočimi skladiščnimi in pomožnimi prostori;
- Primernost prostorov za strežbo hrane in jedilnica;
- Posodobitev vseh napeljav: električnih, vodovodnih, odtočnih, kanalizacijskih;
- Zagotovitev čistih in nečistih poti, sanitarno higienskih pogojev za izvajanje dejavnosti;
- Ureditev gospodarskega vhoda ( I. faza); montaže dvižne ploščadi v dvigalnem jašku za klet ( II.faza).
- Ureditev kanalizacije in meteorne vode;
Funkcionalna povezava z centralnim objektom brez arhitekturnih ovir, izgradnja veznega hodnika ( I.faza)
- Zagotovila bo primerne pohodne poti v vseh vremenskih razmerah in transportne poti brez klančin za prevoz obrokov;
2. Nove površine za ureditev stanovanjske enote ( II.faza)
Izkoriščenost volumna stavbe je z rekonstrukcijo omogočila formiranje dodatnih nastanitvenih površin v prvi etaži za potrebe stanovanjske enote v obsegu šestih enoposteljnih in šestih dvoposteljnih sob z funkcionalnimi prostori in teraso.
Dom, ki pokriva potrebe širšega slovenskega prostora z kapaciteto 295 postelj, ne zagotavlja primernega stanovanjskega standarda, kot to narekuje Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialno varstvenih storitev ( Ur. list RS, št. 67/2006) in Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojev za izvajalce institucionalnega varstva ( Ur. list RS, št. 49/ 2009). Razpolaga z 67% podstandardnimi stanovanjskimi razmerami ( 3 in več posteljne sobe).
Z projektom bomo povečali število standardnih namestitvenih kapacitet za 18 postelj, kar pa ne bo vplivalo na povečanje skupnih zavodskih kapacitet.
3. Ureditev centralnih garderob za zaposlene ( II.faza)
Racionalna izraba površin v kletni etaži bo namenjena ureditvi centralnih garderob za vse zaposlene. S tem bomo zagotovili primernost čistih in nečistih poti, varnost osebne garderobe in predmetov, registracijo prisotnosti vseh zaposlenih ter kontrolo dostopa na nekaterih mestih.
V centralnem objektu bomo z izpraznitvijo prostorov na različnih lokacijah, ki so bili doslej namenjeni garderobam, pridobili možnosti za preureditev za dejavnost potrebnih prostorov.
5.11. 2013 je bil opravljen tehnični pregled objekta, 11.12.2013 pa je upravna enota Sevnica izdala uporabno dovoljenje. Decembra 2013 je stekla preselitev kuhinje in skladiščenja v nove prostore.
6.1.2014 so prostori prehrane vzpostavili svoje delovanje v polni kapaciteti. S tem datumom je bil zaključen transport hrane na enote, razen za tiste stanovalce, ki ne prihajajo na obroke v centralno jedilnico.
Stanovalci so bili zelo veseli novih razmer, saj je prostor postal svetel, topel in prostoren. Počutje in razpoloženje se je dvignil, obroki pa tečejo upočasnjeno, kulturno in hkrati tudi aktivno, kar je predstavljeno tudi v nadaljevanju biltena.
29.1. 2014 je gospod Anton Bobič s Studenca, po slovesnosti ob pridobitvi in rezanju traku, prostore blagoslovil. V nagovoru je zbranim predstavil simboliko hrane in svoje misli zaključil z videnjem doma Impoljce, ki da ni zgolj dom, pač pa drugo ime za skrb, sprejemanje, zaupanje.
